Slovar o raku

Levkemija je skupina vrst krvnega raka, ki prizadene predvsem kostni mozeg in bele krvničke. Pojavi se, ko kostni mozeg proizvaja preveliko število nenormalnih belih krvničk, kar zavira proizvodnjo rdečih krvničk in krvnih ploščic, ki so pomembne za pravilno delovanje telesa. To ovira sposobnost telesa za boj proti okužbam, strjevanje krvi in prenos kisika.

Limfedem je bolezen, za katero je značilno kronično otekanje, običajno rok ali nog, zaradi blokade limfnega sistema, ki preprečuje ustrezno odtekanje limfne tekočine. Zaradi blokade se kopiči tekočina, ki povzroča otekanje. Pogosto se pojavi kot zaplet zdravljenja raka, kot sta operacija ali obsevanje. Ker gre za dolgotrajno bolezen, je potrebno stalno zdravljenje.

Bezgavke so majhne strukture v obliki fižola, ki delujejo kot filtri za škodljive snovi in so bistvenega pomena za imunski sistem. Proizvajajo imunske celice za boj proti okužbam ter lovijo viruse, bakterije in druge povzročitelje bolezni, preden lahko okužijo druge dele telesa.

Limfne žile so sestavni del imunskega sistema človeškega telesa. Te tankostenske strukture so podobne mreži cevi, ki pomagajo pri kroženju limfe, telesne tekočine, ki vsebuje bele krvničke, ki se borijo proti okužbam. Omogočajo odstranjevanje toksinov in odpadkov iz telesnih tkiv, na koncu pa limfo odvajajo v krvni obtok.

Limfni sistem, ki je pomemben del imunskega sistema, je sestavljen iz mreže limfnih žil, po katerih teče bistra tekočina, imenovana limfa. Odgovoren je za odstranjevanje toksinov in odpadkov iz telesa, prenašanje belih krvnih celic za boj proti okužbam ter lažjo absorpcijo maščob in v maščobi topnih vitaminov iz prebavnega sistema.

Limfna kartografija je medicinski postopek, s katerim določimo bezgavke, v katere se najprej stekajo vode iz tumorja. Te bezgavke, imenovane sentinelne bezgavke, se pregledajo, da se ugotovi, ali se je rak razširil.

Limfoblast je nezrela celica, ki izvira iz limfoidne linije krvnih celic in je na najzgodnejši stopnji razvoja limfocitov v kostnem mozgu. Nastane kot del imunskega odziva telesa in se ob dozorevanju spremeni v limfocit. Limfoblasti imajo ključno vlogo pri obvladovanju okužb in bolezni. Vendar lahko njihovo prekomerno nastajanje privede do nekaterih vrst levkemije.

Limfociti, ki infiltrirajo tumor (TIL), so imunske celice, ki so se iz krvnega obtoka preselile v tumor. So del naravnega obrambnega sistema telesa in lahko prepoznajo in napadejo rakave celice, kar lahko pomaga upočasniti ali ustaviti rast tumorja.

Limfom je vrsta raka, ki nastane v limfnem sistemu, bistvenem delu imunskega sistema telesa. Posebej se razvije v limfocitih, vrsti belih krvničk, ki se borijo proti okužbam. Poznamo dve glavni vrsti: Hodgkinov limfom in ne-Hodgkinov limfom. Simptomi običajno vključujejo otekle bezgavke, utrujenost in nepojasnjeno izgubo telesne teže.

Limfom marginalne cone je vrsta počasi rastočega ne-Hodgkinovega limfoma, ki nastane v marginalni coni limfatičnega tkiva, ki je del imunskega sistema. Pogosto prizadene vranico, bezgavke ali limfoidno tkivo, povezano s sluznico (MALT), zanj pa je značilna nenormalna proliferacija celic B.

Limfom osrednjega živčevja je redka vrsta raka, ki se pojavi v limfnem tkivu možganov in hrbtenjače. Gre za nenadzorovano rast limfocitov, vrste belih krvničk, v osrednjem živčevju.

Limfomatoidna papuloza je redka kožna bolezen, za katero so značilne ponavljajoče se, samoozdravljive kožne spremembe, ki spominjajo na limfom, vendar so običajno benigne. Te spremembe se lahko pojavijo kot rdeče-rjave izbokline ali vozliči na koži in lahko trajajo tedne ali mesece, preden same izzvenijo.

Lipom je benigen in običajno počasi rastoč tumor iz maščobnega tkiva. Pogosto se pojavi pod kožo in je na otip mehak. Najpogosteje ga najdemo pri odraslih med 40. in 60. letom starosti, lipomi pa lahko nastanejo kjer koli na telesu, vendar se običajno nahajajo na ramenih, vratu ali trupu. Na splošno so neškodljivi in jih je morda treba odstraniti le iz kozmetičnih razlogov ali če povzročajo nelagodje ali ovirajo gibanje.

Liposarkom je redka vrsta raka, ki nastane v maščobnih celicah. Pogosto prizadene okončine ali trebuh, lahko pa se pojavi tudi v drugih delih telesa. Njegova rast je lahko počasna in sprva neopazna, vendar lahko sčasoma ovira delovanje organov ali gibanje. Možnosti zdravljenja običajno vključujejo operacijo, radioterapijo ali kemoterapijo.

Lobektomija je vrsta operacije, pri kateri se odstrani del organa. Najpogosteje je povezana z odstranitvijo pljučnega lobusa zaradi bolezni, kot je pljučni rak, lahko pa se nanaša tudi na druge organe, kot so ščitnica, jetra ali možgani. Cilj postopka je zdravljenje bolezni in izboljšanje zdravja.

Lobektomija ščitnice je kirurški poseg, pri katerem se odstrani en del (polovica) ščitnice. To se pogosto opravi ob sumljivem vozličku ali tumorju ali pri zdravljenju nekaterih bolezni ščitnice.

Lobularni rak je vrsta raka dojk, ki izvira iz lobul, žlez, ki proizvajajo mleko v dojkah. To je druga najpogostejša vrsta raka dojk, ki pogosto raste počasneje in pri kateri je manj verjetno, da bo nastala bulica, kot pri pogostejši vrsti, duktalnem karcinomu. Večinoma prizadene ženske po menopavzi in se lahko razširi tudi na druge dele telesa.

Lobularni karcinom in situ (LCIS) je stanje, ki kaže na prisotnost nenormalnih celic v lobulih dojke. Čeprav sam po sebi ni rak, velja LCIS za označevalec povečanega tveganja za razvoj raka dojk v prihodnosti. Pogosto ga odkrijejo med biopsijo zaradi drugega obolenja dojk ali med mamografijo.

Lumpektomija je kirurški poseg, s katerim pri oboleli osebi odstranimo diskretni del ali "kepo" tkiva, običajno tumor dojke. Pogosto se uporablja kot učinkovit način zdravljenja zgodnje faze raka, saj ohrani večino tkiva dojke in predstavlja manj invazivno alternativo mastektomiji.

Lynchev sindrom, znan tudi kot dedni nepolipozni kolorektalni rak (HNPCC), je vrsta dednega rakavega sindroma, povezanega z genetsko nagnjenostjo k različnim vrstam raka. Drastično poveča tveganje za nastanek raka, predvsem debelega črevesa in danke ter endometrija, pa tudi jajčnikov, želodca in drugih organov. Sindrom je posledica mutacij v genih za popravljanje neskladij.