Slovar o raku

"HER2 pozitiven" se nanaša na vrsto raka dojk, ki je pozitivna na beljakovino, imenovano humani receptor za epidermalni rastni dejavnik 2 (HER2). Ta beljakovina spodbuja rast rakavih celic, njena prisotnost pa kaže na agresivnejšo obliko bolezni. Zdravljenje običajno vključuje ciljano zdravljenje, ki posebej vpliva na celice HER2.

HER2/neu je gen, ki proizvaja beljakovine HER2, pogosto povezane z agresivnimi vrstami raka, zlasti z rakom dojk. Prekomerno izražanje tega gena lahko povzroči hitro rast in delitev celic, kar prispeva k razvoju tumorja. HER2-pozitivni raki so ob diagnozi običajno bolj napredovali in zahtevajo posebne pristope zdravljenja.

Haploidentični darovalec je družinski član, katerega tip tkiva se ujema s polovico prejemnikovih označevalcev človeškega levkocitnega antigena (HLA) in se pogosto uporablja pri presaditvi kostnega mozga, kadar ni na voljo popolnoma usklajenega darovalca.

Hematokrit je krvni test, s katerim določimo delež rdečih krvničk v krvi. Pogosto se uporablja za diagnosticiranje stanj, kot so anemija, dehidracija ali bolezni, ki vplivajo na nastajanje rdečih krvničk. Višja ali nižja raven hematokrita od običajne lahko kaže na bolezenska stanja, ki jih je treba dodatno oceniti.

Hematolog je zdravnik, specializiran za diagnosticiranje, zdravljenje in preprečevanje bolezni, povezanih s krvjo, vključno z boleznimi krvnih celic, kostnega mozga, krvnih žil in limfnega sistema. Njihovo delo lahko vključuje zdravljenje bolnikov s krvnimi motnjami ali boleznimi, kot so anemija, težave s strjevanjem krvi in krvni rak.

Hemoglobin je beljakovina v rdečih krvničkah, ki je odgovorna za prenos kisika iz pljuč v telesna tkiva in vračanje ogljikovega dioksida nazaj v pljuča. Krvi daje rdečo barvo ter pomaga ohranjati splošno zdravje in vitalnost telesa.

Heterogenost se nanaša na prisotnost različnih in različnih značilnosti znotraj določene skupine ali sistema. V medicinskem kontekstu pogosto opisuje razlike v celicah, tkivih ali boleznih, ki kažejo na variabilnost genetskih, molekularnih ali kliničnih značilnosti.

Hiperkalcemija je bolezensko stanje, za katero je značilna nenormalno visoka raven kalcija v krvi. Povzroči jo lahko več dejavnikov, kot so hiperparatiroidizem, nekatere vrste raka ali prekomerno uživanje vitamina D. Simptomi so lahko pogosto uriniranje, utrujenost, slabost ali bolečine v kosteh. Če se ne zdravi, lahko povzroči resne zaplete, vključno z ledvičnimi kamni in kognitivnimi težavami.

"Hiperplazija" se nanaša na povečano stopnjo rasti celic organizma, ki povzroči hitro povečanje velikosti organa ali tkiva. Gre za običajen odziv na dražljaje in ni nujno povezana z rakom, vendar lahko nekatere oblike povečajo tveganje za nastanek raka.

Hipofrakcionacija je metoda, ki se uporablja pri radioterapiji, pri kateri se celoten odmerek sevanja razdeli na večje odmerke, zdravljenje pa poteka redkeje kot pri običajni radioterapiji. Ta pristop zmanjša trajanje zdravljenja, kar lahko poveča udobnost in učinkovitost zdravljenja.

Hodgkinov limfom, znan tudi kot Hodgkinova bolezen, je vrsta krvnega raka, ki nastane v limfnem sistemu, ki je del imunskega sistema. Za to bolezen je značilna nenormalna rast celic v bezgavkah, ki pogosto povzročajo otekanje in se lahko razširijo na druge dele telesa. Tipični simptomi so neboleče otekle bezgavke, utrujenost in nepojasnjena izguba telesne teže.

Hondrosarkom je vrsta raka, ki prizadene predvsem hrustančne celice. Bolezen se pogosto pojavlja v kosteh zgornjega dela rok, nog, medenice ali hrbtenice. Bolezen običajno napreduje počasi in predstavlja večji dejavnik tveganja za odrasle in starejše posameznike. Zdravljenje običajno vključuje operacijo ali radioterapijo.

Hormonsko zdravljenje pomeni medicinsko uporabo naravnih ali sintetičnih hormonov za zdravljenje določenih bolezni, kot so simptomi menopavze, nekateri raki ali hormonsko neravnovesje. Ta postopek vpliva na telesni endokrini sistem, ki s hormoni nadzoruje številne telesne funkcije. Na voljo je lahko v različnih oblikah, vključno s tabletami, obliži, kremami ali injekcijami. Pred začetkom terapije pa se je treba z zdravstvenim delavcem pogovoriti o morebitnih tveganjih in koristih.