Zdravljenje raka pri otrocih se je v zadnjih letih zelo izboljšalo, tako da se je preživetje bistveno izboljšalo, in sicer do 80 %.
Vendar je pri preživelih bolnikih z rakom v otroštvu največje tveganje za nastanek posledic zdravljenja, pri čemer se pri preživelih pogosto pojavljajo endokrini zapleti. Ugotovljenih je bilo več predispozicijskih dejavnikov za endokrine posledice, vključno s starostjo ob diagnozi, prejetim zdravljenjem, obsevanjem, vrsto tumorja in genetskimi polimorfizmi, ki bi lahko pojasnili individualno nagnjenost k razvoju toksičnosti zdravil.
Nova zdravila, usmerjena proti rasti tumorjev, in zaviralci kontrolnih točk imunskega sistema so v zadnjem času postali temelj zdravljenja različnih vrst raka, kar je sprožilo številne endokrinopatije, povezane z imunskim sistemom. Endokrine posledice zdravljenja raka bodo vplivale ne le na otroštvo, temveč tudi na preživetje in kakovost življenja teh zelo zapletenih bolnikov.
Zato je vseživljenjsko spremljanje otrok, ki so preživeli raka in so izpostavljeni tveganju za endokrine bolezni, izjemno pomembno. Spodbujanje onkologov in endokrinologov k razvoju novih smernic za spremljanje in zgodnje odkrivanje, ki zmanjšujejo posledice pri teh bolnikih, je postalo prednostna naloga, ki spodbuja povezovanje med pediatričnimi enotami in enotami za odrasle, saj se lahko številne posledice pokažejo šele po letih ali desetletjih spremljanja.
Ta članek je namenjen izključno izobraževalnim namenom in ni zdravstveni nasvet. Za smernice, prilagojene vaši situaciji, se vedno posvetujte s svojim zdravnikom ali drugim usposobljenim zdravstvenim delavcem.
Ta vsebina je nastala v okviru projekta EU-CAYAS-NET, ki ga je v obdobju 2022-2025 sofinanciral program EU4Health (sporazum o nepovratnih sredstvih št. 101056918).
