Slovar raka
Obsežen medicinski slovar s pojmi, definicijami in razlagami, povezanimi z rakom, ki vam pomaga bolje razumeti medicinsko terminologijo in pojme.
Filtri
Prikazujem 23 od 23 pojmom ki se začnejo z "K" v Zdravljenje
Adjuvantno endokrinološko zdravljenje je zdravljenje, ki se uporablja za zmanjšanje tveganja, da se rak po primarnem zdravljenju, kot je operacija, vrne. Pri tem se uporabljajo zdravila za blokiranje hormonov, ki preprečujejo rast rakavih celic, zlasti pri raku, občutljivem na hormone, kot je rak dojke.
Preberi celotno definicijo→Alogenična presaditev matičnih celic je medicinski postopek, pri katerem bolnik prejme krvotvorne matične celice genetsko podobnega, vendar ne istega darovalca. To zdravljenje se pogosto uporablja pri boleznih, ki prizadenejo kostni mozeg ali kri, kot sta levkemija in limfom.
Preberi celotno definicijo→Alogenična presaditev kostnega mozga je medicinski postopek, pri katerem bolnik prejme zdrave krvotvorne matične celice genetsko podobnega, vendar ne istega darovalca, ki nadomestijo njegov poškodovani ali oboleli kostni mozeg.
Preberi celotno definicijo→Antigen zorenja celic B (BCMA) je beljakovina na površini celic B, ki so vrsta belih krvničk, vključenih v imunski odziv. BCMA ima ključno vlogo pri rasti, preživetju in diferenciaciji teh celic.
Preberi celotno definicijo→Elektrokemoterapija je zdravljenje, ki združuje kemoterapijo in električne impulze za povečanje učinkovitosti zdravil proti raku in se uporablja predvsem za zdravljenje kožnih in podkožnih tumorjev.
Preberi celotno definicijo→Haploidentični darovalec je družinski član, katerega tip tkiva se ujema s polovico prejemnikovih označevalcev človeškega levkocitnega antigena (HLA) in se pogosto uporablja pri presaditvi kostnega mozga, kadar ni na voljo popolnoma usklajenega darovalca.
Preberi celotno definicijo→Intratekalna kemoterapija je vrsta zdravljenja raka, pri kateri se kemoterapevtska zdravila vbrizgajo neposredno v cerebrospinalno tekočino, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Ta metoda se uporablja za zdravljenje rakavih celic v osrednjem živčevju.
Preberi celotno definicijo→Kombinirano zdravljenje pomeni uporabo več kot enega zdravila ali načina zdravljenja za zdravljenje bolezni ali stanja. Ta metoda se pogosto uporablja za povečanje učinkovitosti zdravljenja, zmanjšanje neželenih učinkov in preprečevanje odpornosti na zdravila.
Preberi celotno definicijo→Od protiteles odvisna celična citotoksičnost (ADCC) je proces, pri katerem imunske celice ciljajo in uničujejo celice, ki so označene s protitelesi. Ta mehanizem je ključen za odstranjevanje okuženih ali rakavih celic v telesu.
Preberi celotno definicijo→Ohranitvena operacija dojk, znana tudi kot lumpektomija, je kirurški poseg, katerega cilj je odstraniti tumor ali nenormalno tkivo iz dojke in pri tem ohraniti čim večji del dojke. Pogosto se uporablja pri zdravljenju zgodnjega raka dojk, običajno pa mu sledi radioterapija, da se zmanjša tveganje za ponovitev raka.
Preberi celotno definicijo→Oskrba preživelih pomeni celovito zdravstveno oskrbo in podporo, ki se zagotavlja posameznikom po končanem začetnem zdravljenju raka. Osredotoča se na spremljanje ponovitve bolezni, obvladovanje dolgoročnih stranskih učinkov in reševanje psihosocialnih potreb, da bi preživelim pomagala živeti zdravo življenje.
Preberi celotno definicijo→Paliativna kemoterapija je vrsta zdravljenja raka, ki je namenjena lajšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z napredovalim rakom. Njen namen ni zdravljenje raka, temveč obvladovanje bolečine in drugih simptomov.
Preberi celotno definicijo→Zaviralci poti Hedgehog so skupina zdravil, ki blokirajo signalno pot Hedgehog, ki sodeluje pri rasti in razvoju celic. Ti zaviralci se uporabljajo predvsem pri zdravljenju nekaterih vrst raka, pri katerih je ta pot nenormalno aktivirana.
Preberi celotno definicijo→Radiacijska nekroza je stanje, pri katerem je zdravo tkivo poškodovano in odmre zaradi izpostavljenosti radioterapiji, ki se običajno uporablja pri zdravljenju raka. To lahko povzroči simptome, kot so oteklina, nevrološki izpadi in drugi zapleti, odvisno od prizadetega območja.
Preberi celotno definicijo→Sindrom radiacijske fibroze je stanje, ki se pojavi, ko zdravo tkivo postane brazgotinasto in togo po izpostavljenosti radioterapiji, ki se pogosto uporablja pri zdravljenju raka. To lahko povzroči vrsto simptomov, odvisno od prizadetega območja, vključno z bolečino, omejenim gibanjem in funkcionalnimi motnjami.
Preberi celotno definicijo→Sistemsko zdravljenje se nanaša na uporabo zdravil ali zdravljenja, ki vplivajo na celotno telo in ne na določeno področje ali del. Običajno se uporablja za zdravljenje bolezni, ki so se razširile po telesu, kot je rak, in sicer tako, da kroži po krvnem obtoku in doseže celice na različnih mestih.
Preberi celotno definicijo→Terapija s cepivi je način zdravljenja, pri katerem se s cepivi spodbuja imunski sistem telesa v boju proti boleznim, zlasti okužbam in nekaterim vrstam raka.
Preberi celotno definicijo→Valrubicin je kemoterapevtsko zdravilo, ki se uporablja predvsem za zdravljenje raka na mehurju, ki se ni odzval na druga zdravljenja. Deluje tako, da moti rast rakavih celic in upočasni ali ustavi njihovo širjenje.
Preberi celotno definicijo→Limfociti, ki infiltrirajo tumor (TIL), so imunske celice, ki so se iz krvnega obtoka preselile v tumor. So del naravnega obrambnega sistema telesa in lahko prepoznajo in napadejo rakave celice, kar lahko pomaga upočasniti ali ustaviti rast tumorja.
Preberi celotno definicijo→Zaviralci VEGF so zdravila, ki zavirajo delovanje žilnega endotelijskega rastnega dejavnika (VEGF), beljakovine, ki spodbuja nastajanje krvnih žil. Ti zaviralci se uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni, predvsem nekaterih vrst raka in očesnih bolezni, saj omejujejo rast krvnih žil, ki oskrbujejo tumorje s hranili ali vplivajo na vid.
Preberi celotno definicijo→Zaviralci apoptoze so snovi, ki preprečujejo ali upočasnjujejo proces apoptoze, programirane celične smrti, ki je bistvena za ohranjanje zdravega obnavljanja in razvoja celic v telesu. Ti zaviralci se lahko uporabljajo pri zdravljenju za zaščito celic pred prezgodnjo smrtjo, zlasti pri boleznih, pri katerih je preživetje celic ogroženo.
Preberi celotno definicijo→Zaviralci majhnih molekul so vrsta zdravil, ki so namenjena blokiranju določenih encimov ali beljakovin v celicah, ki prispevajo k bolezenskim procesom, kot je rak. Ta zdravila so običajno dovolj majhna, da zlahka vstopijo v celice in ovirajo delovanje ciljnih molekul ter tako pomagajo upočasniti ali ustaviti napredovanje bolezni.
Preberi celotno definicijo→Zaviralci topoizomeraze so zdravila, ki ovirajo delovanje encimov topoizomeraze, ki pomagajo uravnavati strukturo DNK med delitvijo celic. Ti zaviralci se uporabljajo predvsem pri zdravljenju raka, saj preprečujejo razmnoževanje rakavih celic.
Preberi celotno definicijo→Kako uporabljati slovar
Nasveti za iskanje
- • Iščite medicinske pojme, definicije ali sopomenke
- • Uporabite indeks A–Ž za brskanje po abecedi
- • Filtrirajte po kategoriji za iskanje sorodnih pojmov
- • Kliknite na kateri koli pojem za ogled celotne definicije
Kategorije
- • Anatomija: Deli telesa in strukture
- • Zdravljenje: Terapije in postopki
- • Diagnoza: Preiskave in pregledi
- • Simptomi: Znaki in simptomi
- • Zdravila: Zdravila in medicamenti