Slovar raka

Adjuvantna kemoterapija je način zdravljenja z zdravili, ki uničujejo rakave celice, ki so ostale v telesu po primarnem zdravljenju, kot sta operacija ali obsevanje. Ta metoda se običajno uporablja za zmanjšanje tveganja za ponovitev raka in izboljšanje bolnikovega splošnega preživetja.

Antiestrogen se nanaša na snov, ki blokira proizvodnjo ali uporabo estrogenov ali zavira njihove učinke. Pogosto se uporabljajo pri zdravljenju hormonskega neravnovesja, na primer pri menopavzi, ali pri nekaterih vrstah raka dojk, pozitivnega na hormonske receptorje.

Irinotekan je vrsta kemoterapevtskega zdravila, ki se uvršča med zaviralce topoizomeraze I. To zdravilo se uporablja predvsem za zdravljenje raka, vključno z rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom. Deluje tako, da moti razmnoževanje rakavih celic in s tem preprečuje njihovo rast in širjenje. Irinotekan se običajno daje intravensko.

Itrij-90 (Y-90) je radioaktivni izotop elementa itrija, ki se uporablja v medicini, na primer pri radioterapiji za zdravljenje nekaterih vrst raka. Zaradi visoke energije in kratke razpolovne dobe lahko Y-90 na ciljno območje pošlje močan odmerek sevanja, kar pripomore k selektivnemu uničenju tumorskih celic.

Adjuvantno endokrinološko zdravljenje je zdravljenje, ki se uporablja za zmanjšanje tveganja, da se rak po primarnem zdravljenju, kot je operacija, vrne. Pri tem se uporabljajo zdravila za blokiranje hormonov, ki preprečujejo rast rakavih celic, zlasti pri raku, občutljivem na hormone, kot je rak dojke.

Alogenična presaditev matičnih celic je medicinski postopek, pri katerem bolnik prejme krvotvorne matične celice genetsko podobnega, vendar ne istega darovalca. To zdravljenje se pogosto uporablja pri boleznih, ki prizadenejo kostni mozeg ali kri, kot sta levkemija in limfom.

Alogenična presaditev kostnega mozga je medicinski postopek, pri katerem bolnik prejme zdrave krvotvorne matične celice genetsko podobnega, vendar ne istega darovalca, ki nadomestijo njegov poškodovani ali oboleli kostni mozeg.

Antigen zorenja celic B (BCMA) je beljakovina na površini celic B, ki so vrsta belih krvničk, vključenih v imunski odziv. BCMA ima ključno vlogo pri rasti, preživetju in diferenciaciji teh celic.

Elektrokemoterapija je zdravljenje, ki združuje kemoterapijo in električne impulze za povečanje učinkovitosti zdravil proti raku in se uporablja predvsem za zdravljenje kožnih in podkožnih tumorjev.

Haploidentični darovalec je družinski član, katerega tip tkiva se ujema s polovico prejemnikovih označevalcev človeškega levkocitnega antigena (HLA) in se pogosto uporablja pri presaditvi kostnega mozga, kadar ni na voljo popolnoma usklajenega darovalca.

Intratekalna kemoterapija je vrsta zdravljenja raka, pri kateri se kemoterapevtska zdravila vbrizgajo neposredno v cerebrospinalno tekočino, ki obdaja možgane in hrbtenjačo. Ta metoda se uporablja za zdravljenje rakavih celic v osrednjem živčevju.

Kombinirano zdravljenje pomeni uporabo več kot enega zdravila ali načina zdravljenja za zdravljenje bolezni ali stanja. Ta metoda se pogosto uporablja za povečanje učinkovitosti zdravljenja, zmanjšanje neželenih učinkov in preprečevanje odpornosti na zdravila.

Od protiteles odvisna celična citotoksičnost (ADCC) je proces, pri katerem imunske celice ciljajo in uničujejo celice, ki so označene s protitelesi. Ta mehanizem je ključen za odstranjevanje okuženih ali rakavih celic v telesu.

Ohranitvena operacija dojk, znana tudi kot lumpektomija, je kirurški poseg, katerega cilj je odstraniti tumor ali nenormalno tkivo iz dojke in pri tem ohraniti čim večji del dojke. Pogosto se uporablja pri zdravljenju zgodnjega raka dojk, običajno pa mu sledi radioterapija, da se zmanjša tveganje za ponovitev raka.

Oskrba preživelih pomeni celovito zdravstveno oskrbo in podporo, ki se zagotavlja posameznikom po končanem začetnem zdravljenju raka. Osredotoča se na spremljanje ponovitve bolezni, obvladovanje dolgoročnih stranskih učinkov in reševanje psihosocialnih potreb, da bi preživelim pomagala živeti zdravo življenje.

Paliativna kemoterapija je vrsta zdravljenja raka, ki je namenjena lajšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z napredovalim rakom. Njen namen ni zdravljenje raka, temveč obvladovanje bolečine in drugih simptomov.

Zaviralci poti Hedgehog so skupina zdravil, ki blokirajo signalno pot Hedgehog, ki sodeluje pri rasti in razvoju celic. Ti zaviralci se uporabljajo predvsem pri zdravljenju nekaterih vrst raka, pri katerih je ta pot nenormalno aktivirana.

Radiacijska nekroza je stanje, pri katerem je zdravo tkivo poškodovano in odmre zaradi izpostavljenosti radioterapiji, ki se običajno uporablja pri zdravljenju raka. To lahko povzroči simptome, kot so oteklina, nevrološki izpadi in drugi zapleti, odvisno od prizadetega območja.

Sindrom radiacijske fibroze je stanje, ki se pojavi, ko zdravo tkivo postane brazgotinasto in togo po izpostavljenosti radioterapiji, ki se pogosto uporablja pri zdravljenju raka. To lahko povzroči vrsto simptomov, odvisno od prizadetega območja, vključno z bolečino, omejenim gibanjem in funkcionalnimi motnjami.

Sistemsko zdravljenje se nanaša na uporabo zdravil ali zdravljenja, ki vplivajo na celotno telo in ne na določeno področje ali del. Običajno se uporablja za zdravljenje bolezni, ki so se razširile po telesu, kot je rak, in sicer tako, da kroži po krvnem obtoku in doseže celice na različnih mestih.

Terapija s cepivi je način zdravljenja, pri katerem se s cepivi spodbuja imunski sistem telesa v boju proti boleznim, zlasti okužbam in nekaterim vrstam raka.

Valrubicin je kemoterapevtsko zdravilo, ki se uporablja predvsem za zdravljenje raka na mehurju, ki se ni odzval na druga zdravljenja. Deluje tako, da moti rast rakavih celic in upočasni ali ustavi njihovo širjenje.

Limfociti, ki infiltrirajo tumor (TIL), so imunske celice, ki so se iz krvnega obtoka preselile v tumor. So del naravnega obrambnega sistema telesa in lahko prepoznajo in napadejo rakave celice, kar lahko pomaga upočasniti ali ustaviti rast tumorja.

Zaviralci VEGF so zdravila, ki zavirajo delovanje žilnega endotelijskega rastnega dejavnika (VEGF), beljakovine, ki spodbuja nastajanje krvnih žil. Ti zaviralci se uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni, predvsem nekaterih vrst raka in očesnih bolezni, saj omejujejo rast krvnih žil, ki oskrbujejo tumorje s hranili ali vplivajo na vid.

Zaviralci apoptoze so snovi, ki preprečujejo ali upočasnjujejo proces apoptoze, programirane celične smrti, ki je bistvena za ohranjanje zdravega obnavljanja in razvoja celic v telesu. Ti zaviralci se lahko uporabljajo pri zdravljenju za zaščito celic pred prezgodnjo smrtjo, zlasti pri boleznih, pri katerih je preživetje celic ogroženo.

Zaviralci majhnih molekul so vrsta zdravil, ki so namenjena blokiranju določenih encimov ali beljakovin v celicah, ki prispevajo k bolezenskim procesom, kot je rak. Ta zdravila so običajno dovolj majhna, da zlahka vstopijo v celice in ovirajo delovanje ciljnih molekul ter tako pomagajo upočasniti ali ustaviti napredovanje bolezni.

Zaviralci topoizomeraze so zdravila, ki ovirajo delovanje encimov topoizomeraze, ki pomagajo uravnavati strukturo DNK med delitvijo celic. Ti zaviralci se uporabljajo predvsem pri zdravljenju raka, saj preprečujejo razmnoževanje rakavih celic.

Kemoterapija je zdravljenje, pri katerem se uporabljajo močna zdravila, ki usmerjajo in zavirajo hitro rast rakavih celic v telesu. Cilj tega pristopa je zaustaviti ali upočasniti napredovanje raka z motenjem procesa delitve celic in poškodovanjem DNK rakavih celic, s čimer se prepreči njihova sposobnost razmnoževanja in širjenja. Učinkovitost kemoterapije se lahko razlikuje glede na vrsto in stadij raka, vendar ima ključno vlogo pri celovitem zdravljenju raka, saj se pogosto uporablja skupaj z drugimi terapijami, kot so kirurgija, obsevanje in ciljane terapije.

Ciklofosfamid je kemoterapevtsko zdravilo, ki se večinoma uporablja za zdravljenje različnih vrst raka, vključno z levkemijo, limfomom in rakom dojk. Zavira rast celic in preprečuje hitro razmnoževanje rakavih celic. V manjših odmerkih se lahko uporablja tudi za zaviranje imunskega sistema pri avtoimunskih boleznih.

Gensko zdravljenje je medicinski postopek, ki uporablja gene za preprečevanje ali zdravljenje bolezni. Vključuje vnos, spreminjanje ali zaviranje genskega materiala v celicah posameznika, da se ublaži bolezen. Tehnika je lahko usmerjena na somatske (telesne) ali zarodne (jajčne ali spermatične) celice, vendar se trenutno za zdravljenje upoštevajo le terapije, usmerjene na somatske celice, saj spremembe niso dedne.

Adjuvantno zdravljenje je zdravljenje, ki se daje poleg primarnega (glavnega) zdravljenja in se običajno uporablja pri zdravljenju raka, da se uničijo skrite ali potencialne rakave celice in zmanjša tveganje, da se rak vrne. Vključuje lahko kemoterapijo, radioterapijo, hormonsko terapijo, tarčno terapijo ali biološko terapijo.

Protonska terapija je napredna vrsta obsevanja, pri kateri se za uničenje rakavih celic namesto običajnih rentgenskih žarkov uporabljajo visokoenergijski protonski žarki. Z natančnim usmerjanjem v tumorje protonska terapija zmanjšuje poškodbe zdravih tkiv in organov, kar lahko zmanjša neželene učinke in izboljša izide zdravljenja.

Psihoonkologija (iz psihologije in onkologije) se nanaša na psihološko oskrbo bolnikov z rakom in preživelih bolnikov (svetovanje o raku). Drug izraz je psihosocialna onkologija. Psihoonkologija je torej interdisciplinarna oblika psihoterapije ali klinične psihologije, ki se ukvarja s psihološkimi, socialnimi in socialno-pravnimi pogoji, posledicami in spremljajočimi simptomi raka. V praktičnem okviru oskrbe ali terapije je naloga psihoonkologa, da z različnimi tehnikami, na primer s krizno intervencijo ali intervencijami, usmerjenimi v vire, podpira bolnika pri spoprijemanju z boleznijo. Pri tem je cilj okrepiti bolnikovo usposobljenost za spoprijemanje z boleznijo. Psihoonkološko oskrbo je treba zagotoviti v vseh fazah bolezni, tj. med akutnim zdravljenjem, rehabilitacijo in tudi po uspešnem zdravljenju.

Izraz "psihosocialni" se nanaša na skupni vpliv psiholoških in socialnih dejavnikov na posameznikovo splošno počutje in delovanje. Zajema medsebojno vplivanje med duševnim ali čustvenim stanjem osebe (psihološkim) in različnimi vidiki njenega družbenega okolja, vključno z odnosi, kulturnim kontekstom in družbenimi vplivi. Psihosocialni pristop upošteva dinamično interakcijo med posameznikovimi notranjimi izkušnjami in zunanjimi družbenimi dejavniki, ki oblikujejo in vplivajo na njegovo duševno zdravje, vedenje in splošno kakovost življenja.

Radioterapija je vrsta zdravljenja raka, pri kateri z visokimi odmerki sevanja uničimo rakave celice in zmanjšamo tumorje. Zdravljenje se lahko izvaja zunaj telesa s pomočjo naprav zunaj telesa ali znotraj telesa, kjer se radioaktivni material nahaja v telesu v bližini rakavih celic. Cilj tega zdravljenja je poškodovati DNK rakavih celic in jim tako preprečiti rast in delitev.

Terapija z odtegnitvijo androgena (ADT) je način zdravljenja, ki se uporablja predvsem pri raku prostate. Deluje tako, da zmanjša ali blokira proizvodnjo ali delovanje androgenov, moških spolnih hormonov, kot je testosteron, ki lahko spodbujajo rast rakavih celic. ADT se lahko izvaja s kirurškim posegom, zdravili ali hormonsko terapijo in učinkovito upočasni ali ustavi napredovanje raka.

Bevacizumab, ki se trži pod imenom Avastin, je monoklonsko protitelo, ki se uporablja pri zdravljenju raka. Zavira angiogenezo z blokiranjem delovanja žilnega endotelijskega rastnega faktorja (VEGF), snovi, ki pospešuje rast in širjenje tumorja. Bevacizumab se uporablja pri različnih vrstah raka, vključno z rakom debelega črevesa in danke, pljuč, dojk, ledvic in oči.

Bisfosfonati so skupina zdravil, ki se uporabljajo za zdravljenje osteoporoze in podobnih kostnih bolezni. Delujejo tako, da upočasnijo proces razgradnje kosti, s čimer ohranjajo kostno maso in preprečujejo zlome. Uporabljajo se tudi za zdravljenje visokih ravni kalcija v krvi, ki jih povzročajo nekateri raki.

Cisplatin je kemoterapevtsko zdravilo, ki vsebuje platino in se uporablja za zdravljenje različnih vrst raka, vključno z rakom testisov, mehurja, pljuč in jajčnikov. Rakove celice uničuje tako, da se veže na njihovo DNK in jo poškoduje ter tako zavira njihovo rast in razmnoževanje. Kljub stranskim učinkom je cisplatin že desetletja temelj zdravljenja raka.

Neoadjuvantno zdravljenje je pristop pred kirurškim zdravljenjem, ki se večinoma uporablja za zmanjševanje rakavih tumorjev pred glavnim zdravljenjem. Lahko vključuje kemoterapijo, radioterapijo ali hormonsko terapijo in se običajno uporablja za manj invazivne in uspešnejše operacije. Njena učinkovitost se meri s pomočjo patološkega popolnega odgovora (pCR).

"Molekularna tarča" pomeni določeno molekulo v celici, običajno beljakovino, za katero je ugotovljeno, da je ključna za potek bolezni. Z oblikovanjem zdravil za interakcijo ali poseganje v te posebne molekule lahko ponudniki zdravstvenih storitev potencialno zavirajo napredovanje bolezni. To je osnova za ciljane terapije v medicinskih raziskavah.

Radioterapija, znana tudi kot radioterapija, je vrsta zdravljenja raka, pri kateri se za uničenje rakavih celic uporablja visokoenergijsko sevanje. Izvaja se lahko zunanje s pomočjo naprave, ki je usmerjena na prizadeto območje, ali notranje z vnosom radioaktivnega materiala v telo. Zasnovano je tako, da uniči rakave celice, hkrati pa čim manj poškoduje zdrava tkiva.

Bleomicin je močno zdravilo, ki se uporablja predvsem kot kemoterapevtsko zdravilo za zdravljenje različnih vrst raka, vključno z rakom testisov, Hodgkinovo boleznijo in nekaterimi vrstami limfoma. Deluje tako, da ovira rast in širjenje rakavih celic v telesu. Vendar pa prinaša tveganja, kot je morebitna toksičnost za pljuča. Običajno se daje intravensko ali pod kožo.

"Steroidna terapija" se nanaša na medicinsko uporabo steroidnih hormonov, bodisi naravnih bodisi sintetičnih, za zdravljenje bolezni in stanj. Steroidi lahko zmanjšajo vnetje, zavirajo odziv imunskega sistema in uravnovešajo hormone. Uporabljajo se pri boleznih, kot so astma, artritis, avtoimunske bolezni in rak. Zdravljenje s steroidi je treba zaradi možnih neželenih učinkov skrbno voditi.

Cepiva proti raku so biološke snovi, ki se dajejo za spodbujanje ali obnovitev sposobnosti imunskega sistema za boj proti raku. Obstajajo v dveh oblikah: preventivna cepiva, ki ščitijo pred virusi, za katere je znano, da povzročajo raka, na primer cepivo proti HPV, in cepiva za zdravljenje, ki pomagajo imunskemu sistemu usmeriti in uničiti rakave celice. Cepiva proti raku so lahko sintetičnega ali naravnega izvora in delujejo samostojno ali skupaj z drugimi možnostmi zdravljenja.

Antimetaboliti so skupina zdravil, ki zavirajo delovanje naravnih metabolitov, bistvenih snovi za celične procese, kar vodi v uničenje celic. Ta zdravila, ki se pogosto uporabljajo pri kemoterapiji, ciljajo na hitro deljive rakave celice in upočasnijo ali ustavijo njihovo rast. Posnemajo naravne snovi in motijo sintezo DNK, kar ovira razmnoževanje celic.

Hormonsko zdravljenje pomeni medicinsko uporabo naravnih ali sintetičnih hormonov za zdravljenje določenih bolezni, kot so simptomi menopavze, nekateri raki ali hormonsko neravnovesje. Ta postopek vpliva na telesni endokrini sistem, ki s hormoni nadzoruje številne telesne funkcije. Na voljo je lahko v različnih oblikah, vključno s tabletami, obliži, kremami ali injekcijami. Pred začetkom terapije pa se je treba z zdravstvenim delavcem pogovoriti o morebitnih tveganjih in koristih.

Imunoterapija je vrsta zdravljenja, pri kateri se za boj proti boleznim, vključno z rakom, uporablja telesni imunski sistem. To je mogoče storiti na več načinov, med drugim s spodbujanjem imunskega sistema k močnejšemu delovanju, zagotavljanjem sestavin, kot so umetne beljakovine imunskega sistema, ali usposabljanjem za poseben napad na rakave celice.

Konjugati med protitelesi in zdravili (ADC) so usmerjena zdravila za zdravljenje raka, ki združujejo protitelo, specifično za s tumorjem povezan antigen, s citotoksičnim zdravilom, namenjenim uničevanju rakavih celic. Omogočajo natančno dostavo zdravila, kar zmanjša poškodbe zdravih tkiv ter lahko izboljša učinkovitost zdravljenja in zmanjša neželene učinke.

Paliativna oskrba se nanaša na specializirano zdravstveno oskrbo, ki se osredotoča na to, da bolnikom olajša simptome, bolečine in stres, ki jih povzročajo hude bolezni. Njen cilj je povečati kakovost življenja bolnika in njegove družine, primerna pa je za katero koli stopnjo ali vrsto bolezni.