Slovar o raku

Paliativna kemoterapija je vrsta zdravljenja raka, ki je namenjena lajšanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov z napredovalim rakom. Njen namen ni zdravljenje raka, temveč obvladovanje bolečine in drugih simptomov.

Paliativna oskrba se nanaša na specializirano zdravstveno oskrbo, ki se osredotoča na to, da bolnikom olajša simptome, bolečine in stres, ki jih povzročajo hude bolezni. Njen cilj je povečati kakovost življenja bolnika in njegove družine, primerna pa je za katero koli stopnjo ali vrsto bolezni.

Protonska terapija je napredna vrsta obsevanja, pri kateri se za uničenje rakavih celic namesto običajnih rentgenskih žarkov uporabljajo visokoenergijski protonski žarki. Z natančnim usmerjanjem v tumorje protonska terapija zmanjšuje poškodbe zdravih tkiv in organov, kar lahko zmanjša neželene učinke in izboljša izide zdravljenja.

Psihoonkologija (iz psihologije in onkologije) se nanaša na psihološko oskrbo bolnikov z rakom in preživelih bolnikov (svetovanje o raku). Drug izraz je psihosocialna onkologija. Psihoonkologija je torej interdisciplinarna oblika psihoterapije ali klinične psihologije, ki se ukvarja s psihološkimi, socialnimi in socialno-pravnimi pogoji, posledicami in spremljajočimi simptomi raka. V praktičnem okviru oskrbe ali terapije je naloga psihoonkologa, da z različnimi tehnikami, na primer s krizno intervencijo ali intervencijami, usmerjenimi v vire, podpira bolnika pri spoprijemanju z boleznijo. Pri tem je cilj okrepiti bolnikovo usposobljenost za spoprijemanje z boleznijo. Psihoonkološko oskrbo je treba zagotoviti v vseh fazah bolezni, tj. med akutnim zdravljenjem, rehabilitacijo in tudi po uspešnem zdravljenju.

Izraz "psihosocialni" se nanaša na skupni vpliv psiholoških in socialnih dejavnikov na posameznikovo splošno počutje in delovanje. Zajema medsebojno vplivanje med duševnim ali čustvenim stanjem osebe (psihološkim) in različnimi vidiki njenega družbenega okolja, vključno z odnosi, kulturnim kontekstom in družbenimi vplivi. Psihosocialni pristop upošteva dinamično interakcijo med posameznikovimi notranjimi izkušnjami in zunanjimi družbenimi dejavniki, ki oblikujejo in vplivajo na njegovo duševno zdravje, vedenje in splošno kakovost življenja.