Zaposlitev velja za ključni vidik zdravega življenja po prebolelem raku. Med drugim mladostnikom in mladim odraslim omogoča občutek normalnosti (vsakodnevne strukture), povrnitev občutka identitete in finančne varnosti, kar pozitivno vpliva na njihovo splošno zdravje in kakovost življenja. Na žalost veliko preživelih poroča o neželenih posledicah rakave bolezni in zdravljenja. Te vključujejo brezposelnost, nižje dohodke in poklicno preusmeritev. Ker so mladi preživeli bolniki na začetku svoje poklicne kariere in imajo morda malo ali nič delovnih izkušenj, je lahko (ponovno) vključevanje v poklicno življenje zanje velik izziv.
Da bi podrobneje preučili poklicni in finančni položaj preživelih bolnikov, so raziskovalci Silvie Janssen primerjali preživele bolnike z rakom s starostno in spolno primerljivimi osebami iz splošne populacije na Nizozemskem. Posameznike so primerjali v letu diagnoze raka, eno leto po njej in pet let po njej, da bi preučili kratkoročne in dolgoročne učinke raka (in zdravljenja). Posebnost te študije je, da raziskovalci niso uporabili podatkov preživelih oseb o njihovem poklicnem in finančnem položaju, ki so jih same poročale, temveč so uporabili objektivne registrske podatke nizozemskega statističnega urada.
Kakšne so ugotovitve te študije?
Študija je pokazala, da je verjetnost zaposlitve mladih, ki so preživeli raka, v primerjavi s splošno populacijo bistveno manjša, tako kratkoročno kot dolgoročno. Preživeli bolniki imajo tudi večjo verjetnost, da bodo prejemali nadomestila za invalidnost. Vendar pa se osebni dohodek in dohodek gospodinjstva med osebami z anamnezo raka in brez nje nista razlikovala. Pokazalo se je tudi, da je pri ženskah bistveno bolj verjetno, da bodo dolgoročno brezposelne, kot pri moških. Na poklicni položaj vpliva tudi vrsta zdravljenja: invazivnejše terapije (kemoterapija, radioterapija in hormonska terapija) so povezane z brezposelnostjo. To nakazuje, da lahko večje breme zdravljenja dolgoročno vpliva tudi na preživele bolnike. Rezultati te študije so skladni z drugimi mednarodnimi študijami o preživelih bolnikih z rakom v mladostništvu ali mlajši odrasli dobi, ki kažejo na slabši zaposlitveni in finančni položaj.
Česa nam ta študija ne pove?
Ker gre za podatke iz registrov in ker preživeli niso bili intervjuvani, ne poznamo posebnih razlogov za brezposelnost. Nekateri so morda v to prisiljeni zaradi negativnih posledic raka (in zdravljenja) ali se soočajo z diskriminacijo pri zaposlovanju, drugi pa se lahko zavestno odločijo za spremembo zaposlitvenega statusa, ker so se jim zaradi izkušenj spremenile življenjske in poklicne perspektive. Edino, kar je gotovo, je, da je pri preživelih bolnikih z rakom verjetnost brezposelnosti večja kot pri primerljivih ljudeh, ki te bolezni niso imeli.
Kakšen je zaključek raziskovalcev?
Tudi na podlagi objektivnih podatkov iz registrov je razvidno, da je verjetnost, da bodo preživeli raka v mladostništvu ali mlajši odrasli dobi brezposelni, večja kot pri primerljivih osebah iz splošne populacije. Čeprav je finančna podpora na voljo in se izkorišča, imajo brezposelni bistveno nižje dohodke. Zato je treba preživelim osebam zagotoviti proaktivno, prilagojeno usmerjanje in svetovanje. Zagotavljanje podpore glede zaposlitve in finančnega položaja od trenutka postavitve diagnoze bi lahko preživelim pomagalo najti pot (nazaj) do zaposlitve.
