Slovar raka

Mitoza je proces celične delitve, pri katerem se iz ene matične celice razvijeta dve genetsko enaki hčerinski celici. To je temeljni proces za rast, razvoj in popravilo v večceličnih organizmih. Mitoza v bistvu zagotavlja, da ima vsaka nova celica enako DNK kot prvotna.

"Status receptorja" pomeni prisotnost ali odsotnost določenih beljakovin (receptorjev) na površini rakavih celic. Ti receptorji vplivajo na obnašanje raka in njegov odziv na zdravljenje. Običajno jih določimo z laboratorijskimi preiskavami, kar zdravnikom pomaga pri usmerjanju najučinkovitejšega zdravljenja. Pogosti primeri so hormonski receptorji pri raku dojk in receptor za človeški epidermalni rastni dejavnik-2 pri nekaterih vrstah raka.

Rastni dejavnik je naravno prisotna snov, pogosto beljakovina, ki ima ključno vlogo pri spodbujanju celične rasti, proliferacije in diferenciacije. So bistveni za uravnavanje različnih celičnih procesov ter ohranjanje zdravja in vitalnosti telesa. Rastni dejavniki delujejo tako, da se vežejo na receptorje na površini celic in sprožijo celične spremembe.

Apoptoza je mehanizem programirane celične smrti v telesu, ki deluje kot naravni proces uničevanja starih, okvarjenih ali škodljivih celic. Je ključnega pomena za ohranjanje ravnovesja v različnih telesnih funkcijah, od embrionalnega razvoja do homeostaze pri odraslih. Pogosto je predmet raziskav v kontekstu bolezni, zlasti raka, kjer regulacija apoptoze odpove.

Krožeče tumorske celice (CTC) so rakave celice, ki so se odcepile od primarnega tumorja in krožijo v krvnem obtoku. Te celice lahko v procesu, znanem kot metastaziranje, širijo raka v druge dele telesa, zato so v središču pozornosti raziskav in diagnosticiranja raka.

Perinevralna invazija je patološki proces, pri katerem rakave celice vdirajo v prostore, ki obdajajo živce. Ta proces, ki se običajno odkrije pod mikroskopom med preiskavo tkiva, pogosto kaže na agresivnega raka in lahko povzroči večje tveganje za ponovitev bolezni po zdravljenju. Pogosto ga opazimo pri različnih vrstah raka, kot so med drugim rak prostate, glave in vratu ter debelega črevesa in danke.

"HER2 pozitiven" se nanaša na vrsto raka dojk, ki je pozitivna na beljakovino, imenovano humani receptor za epidermalni rastni dejavnik 2 (HER2). Ta beljakovina spodbuja rast rakavih celic, njena prisotnost pa kaže na agresivnejšo obliko bolezni. Zdravljenje običajno vključuje ciljano zdravljenje, ki posebej vpliva na celice HER2.

CA 125 ali rakotvorni antigen 125 je beljakovina, ki je pogosto povišana v krvi žensk z rakom na jajčnikih. Uporablja se kot biomarker v medicinskih testih za spremljanje odziva na zdravljenje ali odkrivanje ponovitve bolezni pri bolnicah s to vrsto raka. Uporablja se tudi kot diagnostično orodje, čeprav ni specifičen, saj lahko raven CA 125 zvišajo tudi druga stanja.

Lynchev sindrom, znan tudi kot dedni nepolipozni kolorektalni rak (HNPCC), je vrsta dednega rakavega sindroma, povezanega z genetsko nagnjenostjo k različnim vrstam raka. Drastično poveča tveganje za nastanek raka, predvsem debelega črevesa in danke ter endometrija, pa tudi jajčnikov, želodca in drugih organov. Sindrom je posledica mutacij v genih za popravljanje neskladij.

Adenom je vrsta nerakavega (benignega) tumorja, ki izvira iz žleznega tkiva. Večina adenomov ni nevarnih, lahko pa postanejo maligni (rakavi). Adenomi lahko nastanejo v kateri koli žlezi v telesu, med drugim v pljučih, nadledvičnih žlezah, debelem črevesu in hipofizi. Simptomi in zdravljenje se razlikujejo glede na njihovo lokacijo.

Adenoza je bolezensko stanje, pri katerem pride do nenormalne rasti ali razvoja žleznih tkiv v telesu. Nastane zaradi spremembe normalnih celic žleze, kar lahko privede do benignih ali malignih tumorjev. Njena pojavnost se močno razlikuje glede na lokacijo v telesu in histološki tip.

Alfa-fetoprotein (AFP) je specifična beljakovina, ki se proizvaja predvsem v plodovih jetrih in je prisotna tako v plodovnici kot v materini krvi. Po rojstvu se njegovo nastajanje običajno ustavi, visoke vrednosti pri odraslih pa so pogosto povezane z boleznimi jeter, tumorji zarodnih celic ali pokazatelji nekaterih vrst raka. AFP zato služi kot biooznačevalec v medicinskih diagnostičnih postopkih.

"Mleko" se nanaša na telesni sistem pri sesalcih, ki proizvaja mleko za potomce. Najpogosteje se uporablja za označevanje mlečnih žlez, ki so pri ženskah dojke. Ta sistem je ključen za prehrano novorojenčkov in ima pomembno vlogo pri reproduktivnem zdravju. Beseda se pogosto uporablja v medicinskih kontekstih, povezanih z dojenjem in zdravjem dojk.

Anoreksija, medicinsko znana kot anoreksija nervoza, je resna in potencialno življenjsko nevarna duševna motnja, za katero sta značilna samoohranjanje in pretirano hujšanje. Osebe s to boleznijo se iracionalno bojijo pridobivanja telesne teže in imajo izkrivljeno telesno podobo. Zdravljenje običajno vključuje multidisciplinarni pristop, ki vključuje medicinske, prehranske in terapevtske elemente.

Ascites pomeni nenormalno kopičenje tekočine v trebušni votlini, ki je pogosto posledica hude bolezni jeter, kot je ciroza. Odvečna tekočina povzroča nelagodje in lahko otežuje dihanje. Običajno se zdravi s spremembo prehrane, diuretiki ali drenažnimi postopki.

Atipična duktalna hiperplazija (ADH) je nemaligno stanje, pri katerem se celice dojčnih vodov nenormalno razmnožujejo, kar povečuje tveganje za nastanek raka dojk. Čeprav sama po sebi ni rak, ugotovitev ADH spodbuja nadaljnjo diagnostično oceno in po možnosti pogostejše presejanje za raka dojk.

Delni odziv se nanaša na stanje, ko pri bolniku pride do nazadovanja bolezni ali njenih simptomov, vendar ne do popolne izkoreninjenosti. Pogosto se uporablja v zdravstvu, zlasti pri zdravljenju raka, kjer označuje znatno zmanjšanje velikosti tumorja ali bolezenskih označevalcev, vendar ne njihovega popolnega izginotja.

"Displazija" pomeni nenormalno rast ali razvoj celic, tkiv ali organov. Pogosto je povezana s povečanim tveganjem za nastanek raka. Pojavi se lahko kjer koli v telesu, na primer v materničnem vratu (displazija materničnega vratu) ali kolku (displazija kolka). To stanje ne pomeni nujno, da imate raka, je pa pomembno pri prepoznavanju predrakavih sprememb.

Ekson je odsek molekule DNK ali RNK, ki vsebuje informacije, ki kodirajo zaporedje beljakovin ali peptidov. Bistven je za genetsko izražanje, pri katerem se ta kodirana zaporedja prevedejo in omogočijo sintezo beljakovin. Eksone lahko imenujemo tudi "kodirna zaporedja", saj se prepisujejo v mRNA.

"Ekstramedularni" se nanaša na proces ali dogajanje zunaj kostnega mozga. Običajno se nanaša na proizvodnjo krvnih celic na drugih lokacijah, ne le v kostnem mozgu, kar je proces, znan kot ekstramedularna hematopoeza. Označuje lahko nekatera bolezenska stanja, vključno z anemijo, levkemijo ali mielofibrozo.

Eozinofil je vrsta belih krvničk, ki ima ključno vlogo v imunskem sistemu. Te celice nastanejo v kostnem mozgu, najdemo pa jih v krvnem obtoku in črevesni sluznici. Eozinofili so znani po tem, da se borijo proti parazitom in nadzorujejo mehanizme, povezane z alergijo in astmo. Povečanje števila eozinofilcev, imenovano eozinofilija, pogosto kaže na parazitsko okužbo ali alergijsko reakcijo.

Fibroid je nerakava tvorba, ki se pogosto razvije v maternici ali njeni okolici v rodni dobi. Po velikosti so lahko različni, od majhnih, komaj vidnih tvorb do velikih tumorjev, ki lahko popačijo in povečajo maternico. Čeprav so fibroidi običajno benigni, lahko povzročajo medenične bolečine in močne menstrualne krvavitve.

Granulocit je vrsta bele krvničke, za katero je značilna prisotnost zrnc v citoplazmi. Obstajajo tri vrste: nevtrofilci, eozinofilci in bazofilci. Granulociti imajo ključno vlogo v telesnem imunskem sistemu, predvsem pri spopadanju z bakterijami in okužbami.####

Hematolog je zdravnik, specializiran za diagnosticiranje, zdravljenje in preprečevanje bolezni, povezanih s krvjo, vključno z boleznimi krvnih celic, kostnega mozga, krvnih žil in limfnega sistema. Njihovo delo lahko vključuje zdravljenje bolnikov s krvnimi motnjami ali boleznimi, kot so anemija, težave s strjevanjem krvi in krvni rak.

"Hiperplazija" se nanaša na povečano stopnjo rasti celic organizma, ki povzroči hitro povečanje velikosti organa ali tkiva. Gre za običajen odziv na dražljaje in ni nujno povezana z rakom, vendar lahko nekatere oblike povečajo tveganje za nastanek raka.

Kaheksija je hudo, zapleteno zdravstveno stanje, za katero sta značilna izjemno hujšanje in atrofija mišic, ki se običajno pojavlja pri osebah s kroničnimi boleznimi, kot so rak, HIV/AIDS in srčno popuščanje. Povezana je s slabšim odzivom na zdravljenje, slabšo kakovostjo življenja in večjo umrljivostjo.

"Karcinom in situ" je medicinski izraz, ki označuje skupino nenormalnih celic, ki ostanejo na svojem prvotnem mestu. Te celice lahko postanejo rakave, vendar se še niso razširile na okoliška tkiva ali druge dele telesa. Gre za najzgodnejšo stopnjo raka, ki je ob pravočasnem odkritju pogosto zelo dobro ozdravljiva.

Razvrščanje v zdravstvu se pogosto nanaša na sistem, ki se uporablja za razvrščanje resnosti ali napredovanja bolezni, vključno z rakom. Zdravnikom pomaga pri določanju agresivnosti bolezni, njene prognoze in najprimernejšega pristopa k zdravljenju. V širšem smislu lahko razvrščanje pomeni tudi ocenjevanje ali vrednotenje nečesa glede na kakovost, standard ali uspešnost.

Limfedem je bolezen, za katero je značilno kronično otekanje, običajno rok ali nog, zaradi blokade limfnega sistema, ki preprečuje ustrezno odtekanje limfne tekočine. Zaradi blokade se kopiči tekočina, ki povzroča otekanje. Pogosto se pojavi kot zaplet zdravljenja raka, kot sta operacija ali obsevanje. Ker gre za dolgotrajno bolezen, je potrebno stalno zdravljenje.

Limfne žile so sestavni del imunskega sistema človeškega telesa. Te tankostenske strukture so podobne mreži cevi, ki pomagajo pri kroženju limfe, telesne tekočine, ki vsebuje bele krvničke, ki se borijo proti okužbam. Omogočajo odstranjevanje toksinov in odpadkov iz telesnih tkiv, na koncu pa limfo odvajajo v krvni obtok.

Limfoblast je nezrela celica, ki izvira iz limfoidne linije krvnih celic in je na najzgodnejši stopnji razvoja limfocitov v kostnem mozgu. Nastane kot del imunskega odziva telesa in se ob dozorevanju spremeni v limfocit. Limfoblasti imajo ključno vlogo pri obvladovanju okužb in bolezni. Vendar lahko njihovo prekomerno nastajanje privede do nekaterih vrst levkemije.

Lipom je benigen in običajno počasi rastoč tumor iz maščobnega tkiva. Pogosto se pojavi pod kožo in je na otip mehak. Najpogosteje ga najdemo pri odraslih med 40. in 60. letom starosti, lipomi pa lahko nastanejo kjer koli na telesu, vendar se običajno nahajajo na ramenih, vratu ali trupu. Na splošno so neškodljivi in jih je morda treba odstraniti le iz kozmetičnih razlogov ali če povzročajo nelagodje ali ovirajo gibanje.

Cista je vreči podoben žep membranskega tkiva, ki vsebuje tekočino, zrak ali druge snovi. Nastanejo lahko kjer koli v telesu zaradi različnih vzrokov, kot so okužbe, genetska stanja ali zamašitve kanalov. Čeprav je večina cist benignih, lahko včasih povzročijo resne zaplete, zato je treba ob odkritju ciste poiskati zdravniško pomoč.

Melanociti so vrsta kožnih celic, ki jih najdemo v spodnjem delu povrhnjice, zgornje plasti kože. Te celice so odgovorne predvsem za proizvodnjo melanina, pigmenta, ki daje barvo koži, lasem in očem. Melanociti imajo ključno vlogo pri zaščiti kože pred škodljivimi učinki UV-sevanja sonca.

Metaplazija je patološki proces, pri katerem eno vrsto zrelih celic nadomesti druga vrsta iste kategorije. Metaplazija, ki jo običajno sproži stres ali poškodba, je na splošno prilagodljiva in reverzibilna ter se spremeni, da bi se prilagodila novemu okolju. Vendar pa lahko predstavlja tudi začetne faze karcinogeneze, če ostane neopažena in neobvladana.

Mielodisplastični sindromi (MDS) so skupina različnih motenj kostnega mozga, pri katerih telo ne proizvaja dovolj zdravih krvnih celic. Zato se pri bolnikih z MDS pogosto pojavijo slabokrvnost, utrujenost, pogoste okužbe in lahke modrice ali krvavitve. Običajno jo diagnosticirajo pri starejših in lahko preide v akutno mieloično levkemijo.

Monoklonska gamapatija nedoločenega pomena (MGUS) je bolezensko stanje, pri katerem so v krvi prisotne nenormalne beljakovine, imenovane monoklonske beljakovine ali beljakovine M. Običajno je neškodljiva, vendar lahko občasno privede do resnih motenj, kot je krvni rak. MGUS nima izrazitih simptomov in ga pogosto odkrijemo med rutinskimi krvnimi preiskavami.

Placebo je neškodljiva, neaktivna snov ali zdravilo, ki ga dobi bolnik in se pogosto uporablja v kliničnih preskušanjih kot kontrolna skupina. Zasnovan je tako, da je po videzu in načinu uporabe podoben dejanskemu zdravilu, nima pa terapevtskih učinkov. Njegov namen je izmeriti vpliv prepričanja na zdravstvene izide in izolirati učinkovitost dejanskega obravnavanega zdravljenja.

Možganske metastaze so stanje, ko se rakave celice s prvotnega mesta razširijo v možgane. To se običajno zgodi, ko se rak iz drugih delov telesa prek krvnega obtoka razširi v možgansko tkivo, kar povzroči nastanek sekundarnih možganskih tumorjev. Možganske metastaze so resen in pogosto pozen zaplet raka.

Napoved se nanaša na verjeten potek ali izid bolezni, stanja ali okrevanja bolnika na podlagi splošnih obetov ugotovljenega stanja. Zagotavlja ocene o možnostih ozdravitve, napredovanju bolezni in stopnji preživetja na podlagi dejavnikov, kot so bolnikovo zdravje, vrsta bolezni in zdravljenje.

Novotvorba je medicinski izraz za nenormalno rast tkiva, ki je lahko benigna (ni rakava), maligna (rakava) ali predrakava. Nastane zaradi nenadzorovane in nenadzorovane delitve celic. Naravo neoplazme lahko določimo z biopsijo ali drugimi diagnostičnimi tehnikami.

Nevtrofil je vrsta belih krvničk, ki jih je v človeškem telesu največ. So bistvene sestavine imunskega sistema, saj delujejo kot prva obrambna linija telesa pred okužbami, tako da vsrkavajo in uničujejo škodljive bakterije in glivice. Nevtrofilci imajo pomembno vlogo pri ohranjanju splošnega zdravja in boju proti boleznim.

Onkovirus je vrsta virusa, ki lahko povzroči raka. To se zgodi, ko virusi spremenijo celične regulacijske gene, kar povzroči nenadzorovano rast in delitev celic, ki sčasoma tvorijo maligni tumor. Onkovirusi so odgovorni za približno 12 % vseh človeških rakov.

Plazmocitom je maligni tumor, ki ga tvorijo nenormalne plazemske celice, ki so vrsta belih krvnih celic, odgovornih za proizvodnjo protiteles. Ti tumorji se pogosto pojavljajo v kostnem mozgu in mehkih tkivih. Čeprav jih običajno opazimo kot izolirane spremembe, je njihov pojav lahko zgodnji znak multiplega mieloma, raka plazemskih celic.

"Visokokakovostni" pomeni visoko raven kakovosti ali odličnosti v primerjavi z drugimi. Pomeni odličnost, vrhunsko, vrhunsko ali prvovrstno. Uporablja se v različnih kontekstih, na primer v medicini za označevanje hude ali napredne stopnje raka, na akademskem področju za označevanje odličnih rezultatov ali v rudarstvu za bogato vsebnost mineralov.

"Stanje hormonskih receptorjev" se nanaša na klinični parameter, ki se določi pri bolnikih z nekaterimi vrstami raka. Razkriva, ali bolnikove rakave celice izražajo posebne beljakovine (hormonske receptorje), kot sta estrogen in progesteron, kar pomeni, da so odvisne od teh hormonov pri rasti. Te informacije vplivajo na izbiro optimalnih terapevtskih strategij in so podlaga za odločitve o uporabi hormonskega zdravljenja.

"Predrakave" so celice, ki imajo nenormalne spremembe in se lahko sčasoma spremenijo v raka, vendar same še niso rakave. Ta izraz se pogosto uporablja za opis stanj, ki znatno povečujejo tveganje za nastanek raka, kot so nekatere vrste kožnih sprememb ali polipi v debelem črevesu. Vendar ni nujno, da se vsa predrakava stanja razvijejo v raka.

Rak pri mladih odraslih pomeni vsako vrsto raka, ki je diagnosticiran pri posameznikih v starostni skupini mladih odraslih, običajno med 15. in 39. letom starosti. Ti raki imajo lahko edinstvene biološke značilnosti in pogosto predstavljajo posebne izzive, povezane s telesnim in čustvenim razvojem, reproduktivnim zdravjem in dolgoročnim preživetjem.

Žilni endotelijski rastni dejavnik (VEGF) je beljakovina, ki spodbuja rast krvnih žil. Natančneje, spodbuja angiogenezo (nastajanje novih krvnih žil iz že obstoječih), prepustnost žil in rast endotelijskih celic. Ima pomembno vlogo v različnih bioloških procesih, kot sta razvoj zarodka in celjenje ran, vpleten pa je tudi v bolezni, kot je rak.

Bele krvničke, znane tudi kot levkociti, so ključne sestavine imunskega sistema, ki telo branijo pred nalezljivimi boleznimi in tujki. Izvirajo iz matičnih celic v kostnem mozgu in se delijo na granulocite (nevtrofilci, eozinofilci, bazofilci) in negranulocite (limfociti, monociti).