Po podatkih Evropske komisije je leta 2019 v državah Evropske unije (EU) zaradi raka umrlo skoraj 1,2 milijona ljudi, kar predstavlja 26 % vseh smrti. Rak je drugi najpogostejši vzrok smrti v državah EU, ki ga presegajo le bolezni srca in ožilja. 30-50 % rakov je mogoče preprečiti, umrljivost pa zmanjšati z zgodnejšim diagnosticiranjem in pravočasnim zdravljenjem ( vir).
Glavni vzroki smrti zaradi raka
Po podatkih SZO je približno tretjina smrti zaradi raka posledica petih glavnih dejavnikov: uporabe tobaka, previsokega indeksa telesne mase, uživanja alkohola, neuravnotežene prehrane z nezadostnim vnosom sadja in zelenjave ter telesne nedejavnosti (vir: .).
Stopnje umrljivosti v različnih starostnih skupinah
Po podatkih Evropske komisije je v starejših starostnih skupinah (45-64 in 65+) pljučni rak glavni vzrok smrti v Evropi (24,5 % in 18,6 %), sledi pa mu rak debelega črevesa in danke z nekoliko nižjimi številkami (9,7 % in 13,8 %). Med ženskami, starimi od 45 do 64 let, je na tretjem mestu rak dojk (8 %), med moškimi, starimi 65 let in več, pa je na tretjem mestu rak prostate, zaradi katerega umre 7 % diagnosticiranih bolnikov. V obeh starostnih skupinah (45-64 let in 65+) je rak trebušne slinavke na četrtem mestu (6,7 % in 7 %). V najmlajši starostni skupini (0-44 let) je slika nekoliko drugačna, saj je največji delež smrti zaradi raka dojk (13,9 %) in nekoliko manjši delež smrti zaradi raka možganov, znanega tudi kot rak osrednjega živčevja (12,2 %). Rak materničnega vratu terja 8,4 % življenj, levkemija pa 7,2 % ( vir)
Primerjava stopenj umrljivosti zaradi raka v evropskih državah
Leta 2020 je bila na Slovaškem najvišja stopnja umrljivosti moških in žensk (495,8 na 100.000, kar je za 41 % več od evropskega povprečja za moške, in 262,6 na 100.000, kar je za 31 % več od evropskega povprečja za ženske). Visoke stopnje so bile tudi v vzhodnoevropskih in balkanskih državah (npr. v Črni gori, na Poljskem, v Srbiji, na Madžarskem in Hrvaškem).
Najnižje stopnje umrljivosti zaradi raka pri moških so bile na Švedskem (272 na 100.000, -23 %), Islandiji (270,9 na 100.000, -23 %) in v Albaniji (243,7 na 100.000, -31 %). Najnižje stopnje umrljivosti žensk so bile zabeležene v Španiji (161,2 na 100 000, -20 %), Ukrajini (144 na 100 000, -28 %) in Albaniji (108,5 na 100 000, -46 %) ( vir).
Zaključek
Skratka, rak ostaja pomemben vzrok umrljivosti v Evropi. Ključnega pomena so preprečevanje, zgodnje diagnosticiranje in odpravljanje dejavnikov tveganja. Razlike v starostno specifičnih in regionalnih stopnjah umrljivosti poudarjajo potrebo po ciljno usmerjenih ukrepih. Na splošno je za zmanjšanje vpliva raka na prebivalstvo bistven celostni pristop.
