Malo je znano, zakaj se preživeli bolniki z rakom v otroštvu (CCS) premalo držijo nadaljnje oskrbe. V tej študiji so bile opisane ovire za upoštevanje nadaljnje oskrbe med bolniki z rakom, opredeljeni sociodemografski korelati ovir in preučeno, ali so ovire za nadaljnjo oskrbo povezane z zdravstveno kakovostjo življenja. Odrasli CCS (N=84) so bili anonimno anketirani prek aplikacije REDCap z vprašalnikom o ovirah za oskrbo (BCQ) in lestvico kakovosti življenja - preživeli raka (QOL-CS).
Opravljene so bile opisne in korelacijske analize. Srednja skupna ocena BCQ je bila 88,5 (interkvartilni razponi: 78,4 do 95,7), največ ovir pa je bilo na podskalah spretnosti (npr. enostavnost navigacije v zdravstvenem sistemu) in pragmatizem (npr. stroški). Med skupnim rezultatom BCQ in skupnim rezultatom QOL-CS (rs=0,47, P <0,0001) ter fizičnimi, psihološkimi in socialnimi podskalami QOL-CS (vse P 's<0,05) je bila statistično pomembna korelacija.
Rezultati so pokazali, da so ovire pri nadaljnji oskrbi za CCS večinoma povezane s stroški in logistiko sestankov ter da je več ovir pri oskrbi povezanih z nižjo kakovostjo življenja, povezano z zdravjem, med CCS. Opredelitev ovir za nadaljnjo oskrbo je prvi korak k izboljšanju upoštevanja predpisov, kar bi omogočilo zgodnejše odkrivanje poznih učinkov zdravljenja raka in s tem zmanjšanje obolevnosti in umrljivosti.



