Dandanes nam je hiter napredek medicine omogočil znatno podaljšanje pričakovane življenjske dobe in kakovosti življenja. Vendar pa je rak še vedno bolezen, ki prizadene veliko število ljudi. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je druga najbolj smrtonosna bolezen (vir:).
Razširjenost raka v Evropi
Čeprav Evropejci predstavljajo le desetino svetovnega prebivalstva, se po podatkih Evropske komisije na tej celini vsako leto zgodi približno 25 % vseh prijavljenih primerov raka. Rak je glavni vzrok smrti med Evropejci, mlajšimi od 65 let, podatki pa kažejo, da se diagnozi raka izogne le polovica prebivalcev Evrope.
Splošna incidenca raka
Po podatkih Evropske komisije naj bi leta 2020 v Evropi zabeležili približno štiri milijone novih primerov raka (vir:), od tega 1,9 milijona pri ženskah in 2,1 milijona pri moških (vir:).
Najpogostejše vrste raka
Rak dojk je najpogosteje diagnosticirana vrsta raka v Evropi in po svetu (vir:). Simptomi raka dojk so lahko zelo različni, vendar se ocenjuje, da je ta vrsta raka leta 2020 predstavljala 13,14 % vseh prijavljenih primerov raka v Evropi. Sledijo rak debelega črevesa in danke (12,86 %), rak pljuč (11,81 %), rak prostate (11,71 %) in rak mehurja (5,05 %).
Starostna in spolna porazdelitev primerov raka
Najpogostejša starost za diagnozo raka je 65 let in več. Ocenjuje se, da je 60 % ljudi v tej starostni skupini diagnosticiranih z rakom (vir:). Strokovnjaki Skupnega raziskovalnega centra, ki so preučevali vpliv staranja prebivalstva na pojavnost raka, medtem napovedujejo, da se bo število ljudi z rakom v primerjavi z letom 2020 do leta 2040 povečalo za 21 % (vir:).
Pri ljudeh v starostni skupini nad 65 let je največja razširjenost raka debelega črevesa in danke (15 %), prostate (14 %), pljuč (12,8 %) in dojk (10 %). V drugih starostnih skupinah je najpogosteje diagnosticiran rak dojk: 22,6 % pri dekletih/ženskah, starih 0-44 let, in 16,7 % pri dekletih/ženskah, starih 45-64 let.(vir).
Analiza pojavnosti raka glede na spol pokaže, da sta rak debelega črevesa in danke ter pljučni rak med petimi najpogosteje diagnosticiranimi vrstami raka tako pri moških kot pri ženskah. Vendar je pljučni rak pri ženskah približno 1,7-krat manj pogost kot pri moških.
Ženske najpogosteje zbolijo za rakom dojk (27,8 %), moški pa za rakom prostate (22,2 %) (vir:).
Primerjava stopenj raka v različnih evropskih državah
Na splošno naj bi bilo na Irskem največ primerov raka v Evropi (718,3 na 100 000 prebivalcev, kar je +33 % v primerjavi z evropskim povprečjem). Medtem ima Latvija največje število primerov raka med moškimi (851,7 na 100 000, tj. +28 % v primerjavi z evropskim povprečjem) in Danska največje število primerov raka med ženskami (633,9 na 100 000, tj. +38 % v primerjavi z evropskim povprečjem).
Najnižje stopnje incidence raka v Evropi za oba spola so v Albaniji (351,6 na 100.000, -47 % v primerjavi z evropskim povprečjem za moške in 213,4 na 100.000, -53 % za ženske), Ukrajini (489,3 na 100.000, -26 % in 314,7 na 100.000, -31 %) in Moldaviji (542,1 na 100.000, -19 % in 310,9 na 100.000, -32 %) (vir: .).
Incidenca raka pri otrocih v Evropi
Evropsko združenje za pediatrično onkologijo poroča, da je rak še vedno glavni vzrok smrti zaradi bolezni pri otrocih, starejših od enega leta, saj vsako leto zahteva življenja več kot 6.000 otrok in mladostnikov. Vendar se ocenjuje, da je v Evropi trenutno skoraj 500 000 otrok, ki so ozdraveli od raka (vir: .), splošna stopnja umrljivosti zaradi raka pri otrocih v državah EU pa se je v obdobju od leta 1990 do leta 2015 zmanjšala za 2,8 % (vir: .).
Pojavnost in razširjenost primerov raka pri otrocih
Vsako leto je med otroki in mladostniki v Evropi diagnosticiranih 35.000 novih primerov raka. Umrljivost zaradi raka pri otrocih v vzhodnoevropskih državah naj bi bila za 20 % višja v primerjavi s preostalo Evropo (vir:).
Najpogostejše vrste otroških rakov
Po podatkih Evropskega združenja za pediatrično onkologijo so najpogostejši raki pri otrocih levkemija, nevroblastomi, Wilmsovi tumorji, možganski rak, rabdomiosarkomi, limfomi, retinoblastomi, osteosarkomi in Ewingovi sarkomi.
Levkemija predstavlja približno 35 % vseh primerov raka. Rak na možganih je na drugem mestu. Pojavnost te vrste raka je 15 %. Wilmsov tumor predstavlja 6-7 % primerov; nekateri otroci imajo genetsko predispozicijo za razvoj tega raka. Sarkom mehkih tkiv, ki se najpogosteje razvije v mišicah, lahko pa tudi v glavi, vratu, sečilih ali testisih, predstavlja 5-8 % vseh rakov.
Nevroblastom je manj pogost, saj predstavlja 5-7 % vseh diagnoz raka pri otrocih. Ta vrsta rakavih celic nastane v živčnem tkivu nadledvičnih žlez, vratu, prsnega koša ali hrbtenjače. Osteosarkom in Ewingov sarkom sta najpogostejša maligna tumorja kostnega tkiva pri otrocih in se pojavita pri 6 % otrok, ki zbolijo za rakom.
Retinoblastom predstavlja 3-4 % vseh primerov. Med najpogostejše vrste raka spadajo tudi limfomi, ki se delijo na Hodgkinove in ne-Hodgkinove limfome. (vir:).
Starostna in spolna porazdelitev primerov raka pri otrocih
Levkemija, najpogostejša vrsta raka pri otrocih, je najpogosteje diagnosticirana pri otrocih, mlajših od 10 let. Dve glavni vrsti možganskih tumorjev pri otrocih sta gliomi in meduloblastomi. Tumorji tipa 1 se diagnosticirajo pri otrocih s povprečno starostjo 6 let, medtem ko se večina meduloblastomov pojavi pri otrocih, mlajših od 10 let. Wilmsov tumor je najpogosteje diagnosticiran pri otrocih, mlajših od 5 let, vendar je približno 8 od milijona otrok, mlajših od 14 let, diagnosticiranih tudi s to vrsto raka.
Nevroblastom in retinoblastom sta prav tako najpogosteje diagnosticirana pri otrocih, mlajših od 5 let, medtem ko sta osteosarkom in Ewingov sarkom najpogosteje diagnosticirana pri otrocih in mladostnikih, starih od 10 do 20 let.
Rabdomiosarkom je najpogostejši pri otrocih in mladostnikih, starih od 2 do 6 in od 15 do 19 let, Hodgkinova bolezen pa pri ljudeh, starih od 15 do 40 let (vir:).
V obdobju 2016-2018 so bili v Združenem kraljestvu najpogostejše diagnoze pri dečkih, mlajših od 14 let, levkemija (32 %), tumorji možganov in hrbtenice (25 %), limfom (13 %), sarkom mehkih tkiv (7 %) in nevroblastom (6 %). Med dečki in moškimi, starimi od 15 do 24 let, so najpogostejši tumorji germinalni tumorji (25 %), limfom (21 %), karcinom in melanom (18 %), tumorji možganov in hrbtenice (12 %) ter levkemija (10 %).
Pri deklicah, mlajših od 14 let, so podobno kot pri dečkih v isti starostni skupini najpogosteje diagnosticirali levkemijo (31 %), tumorje možganov in hrbtenice (26 %), limfom (7 %), nevroblastom (6 %) in tumorje ledvic (6 %). Skoraj polovica primerov pri dekletih in ženskah, starih od 15 do 24 let, je bila karcinom in melanom (43 %), limfom (20 %), tumorji možganov in hrbtenice (13 %) ter levkemija (8 %). V primerjavi s fanti in moškimi, starimi od 15 do 24 let, pa je bilo pri dekletih iste starostne skupine zabeleženih petkrat manj primerov novotvorb zarodnih celic (5 %) (vir: .).
Primerjava stopenj raka pri otrocih v različnih evropskih državah
Če primerjamo stopnje pojavnosti raka med letoma 2010 in 2012 v različnih evropskih državah, je v vseh državah, razen v Latviji, na Norveškem in v Romuniji, najvišja razširjenost levkemij, mieloproliferativnih bolezni in mielodisplastičnih bolezni pri otrocih, mlajših od 14 let. Najvišja pojavnost teh vrst raka je bila zabeležena v Grčiji (56,53 %), na Cipru (47,83 %) in v Litvi (38,87 %), najnižja pa na Češkem (23,75 %), v Latviji (23,83 %) in Belgiji (25 %).
Med najpogostejšimi vrstami raka so tudi novotvorbe CNS ter različne intrakranialne in intraspinalne novotvorbe. Največja pojavnost te vrste raka je bila v Grčiji (30,41 %), na Islandiji (29,63 %) in Norveškem (29,46 %), najmanjša pa v Bosni in Hercegovini (5,26 %), na Cipru (8,70 %) in v Ukrajini (15,68 %).
Limfomi in retikuloendotelijske neoplazme so prav tako med raki z največjo incidenco. Ta vrsta raka je bila najpogostejša v Bosni in Hercegovini (18,42 %), Romuniji (16,67 %) in Latviji (15,42 %), najmanj pa na Cipru (8,70 %), Islandiji (9,26 %) in v Litvi (9,40 %) (vir: .).
Dejavniki tveganja in vzroki za nastanek raka v otroštvu
Po podatkih SZO še vedno ni dokončne razlage, zakaj otroci zbolijo za rakom. Razpoložljivi dokazi kažejo, da ima približno 10 % otrok z rakom genetsko predispozicijo za bolezen. Nekatere kronične okužbe, kot so HIV, virus Epstein-Barr in malarija, pa se lahko štejejo za dejavnike tveganja. Druge okužbe pa lahko povečajo tveganje za nastanek raka v odrasli dobi, zato je pomembno, da se otrok cepi proti hepatitisu B, saj to cepljenje pomaga preprečevati raka na jetrih, in proti humanemu papiloma virusu, ki pomaga preprečevati raka materničnega vratu (vir:).
Zaključek
Podatki torej poudarjajo, da ima rak velik vpliv na evropsko prebivalstvo. Čeprav je medicinski napredek izboljšal pričakovano življenjsko dobo in kakovost življenja, je rak še vedno velik zdravstveni problem. Je drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropi in vsako leto prizadene četrtino prebivalcev celine. Statistični podatki razkrivajo najpogostejše vrste raka, med katerimi vodi rak dojk, sledijo pa rak debelega črevesa in danke, pljuč, prostate in mehurja. Starost in spol imata ključno vlogo pri razširjenosti raka, pri čemer je tveganje za starejše odrasle večje. Projekcije kažejo, da se bo število primerov raka do leta 2040 zaradi staranja prebivalstva povečalo za 21 %. Tudi rak pri otrocih je zaskrbljujoča tema, saj so med najpogostejšimi diagnozami levkemija, možganski rak in Wilmsov tumor. Kljub izzivom je bil v državah Evropske unije dosežen napredek pri zmanjševanju umrljivosti zaradi raka pri otrocih. Podatki opozarjajo na razlike v stopnji obolevnosti za rakom v evropskih državah, saj je v nekaterih državah stopnja obolevnosti za rakom bistveno višja kot v drugih. Te razlike lahko pripišemo številnim dejavnikom, vključno z genetsko nagnjenostjo in vplivi okolja. Na splošno podatki poudarjajo pomen nadaljnjih raziskav, strategij preprečevanja in dostopa do napredne zdravstvene oskrbe pri reševanju zapletenih izzivov, ki jih predstavlja rak v Evropi, tako pri odraslih kot pri otrocih. Prizadevanja za zmanjšanje dejavnikov tveganja in spodbujanje zgodnjega odkrivanja so ključnega pomena v boju proti tej razširjeni bolezni.
