Približno 40 % mladih odraslih z diagnozo raka je samskih. Partnerji, ki so na aktivnem zdravljenju raka, se v primerjavi s tistimi brez partnerja bolje fizično in psihično prilagodijo. Kvalitativne študije so pokazale, da so osebe, ki so preživele raka, morda zaskrbljene zaradi iskanja partnerja v prihodnosti, vendar ni bilo znano, ali je ta skrb upravičena.
Da bi našli odgovor, so Tuinman in drugi (2018) izvedli raziskavo na Nizozemskem. Ustvarili so eksperimentalne študije vinjet, pri čemer so ljudem s spletne strani za zmenke, skupini sodelavcev in študentom posredovali fiktivne profile potencialnih partnerjev za zmenke, ki so preživeli raka, ali kontrolnih oseb, ki nikoli niso zbolele za rakom. Udeležence so vprašali, ali bi se verjetno sestali z zadevnimi osebami.
Rezultati so pokazali, da se želja po zmenku z osebo, ki je preživela raka, ne razlikuje od želje osebe, ki ni prebolela raka. Raziskovalci domnevajo, da imajo udeleženci (študentje, stari povprečno 19 let) morda zaradi družbenih medijev in kampanj bolj pozitiven pogled na preživele osebe.
Raziskava je tudi pokazala, da želi večina ljudi izvedeti za diagnozo raka po nekaj zmenkih in ne na prvem zmenku ali pred osebnim srečanjem (med tistimi, ki klepetajo prek spletnih aplikacij za zmenke).
