Slovar raka

Patolog je medicinski strokovnjak, specializiran za preučevanje bolezni ter njihovih vzrokov, posledic in procesov. Izvaja laboratorijske preiskave na vzorcih bolnikov, razlaga rezultate za pomoč pri postavljanju diagnoze in se posvetuje z drugimi zdravniki, da bi zagotovil ustrezne načrte zdravljenja. Njihovo strokovno znanje je ključnega pomena pri odkrivanju resnih bolezni, kot so rak in okužbe. Z ocenjevanjem presejalnih testov prispevajo tudi k ohranjanju zdravja.

Pljučni rak je vrsta maligne bolezni, za katero je značilna nenadzorovana rast nenormalnih celic v enem ali obeh pljučih, zlasti v tkivih ali dihalnih poteh. Glavni vzrok je kajenje, vendar lahko zbolijo tudi nekadilci zaradi razlogov, kot sta izpostavljenost radonu ali pasivno kajenje. Zaradi pozne diagnoze je pogosto usodna, zato je zgodnje odkrivanje ključnega pomena.

Genomsko testiranje je vrsta medicinskega testa, ki dekodira informacije v posameznikovi DNK. Z njim se preuči genetska sestava in ugotovi genetske različice, ki lahko pomagajo napovedati dovzetnost za določene bolezni, usmerjati načrte zdravljenja ali oceniti, kako se posameznik odziva na določena zdravila.

Prolaktin je hormon, ki ga proizvaja hipofiza in je odgovoren predvsem za spodbujanje proizvodnje mleka po porodu. Prav tako ima vlogo pri plodnosti, saj zavira folikle stimulirajoči hormon (FSH) in gonadotropin sproščujoči hormon (GnRH). Povišane ravni lahko povzročijo reproduktivne težave pri moških in ženskah.

Kapsulna endoskopija je neinvazivni diagnostični postopek, pri katerem bolnik pogoltne majhno kamero v velikosti tablete. Kamera potuje skozi prebavila in posname slike, ki pomagajo odkriti nepravilnosti, kot so polipi, vnetne bolezni ali razjede. Običajno se uporablja, kadar je tradicionalna endoskopija neprepričljiva ali nepraktična.

Profilaktična mastektomija je preventivni kirurški poseg, s katerim odstranimo eno ali obe dojki, da zmanjšamo tveganje za nastanek raka dojk. Običajno se zanj odločijo posameznice z visoko stopnjo tveganja za nastanek raka dojk zaradi genetskih mutacij ali močne družinske anamneze za to bolezen.

Aplastična anemija je redka, resna krvna bolezen, pri kateri kostni mozeg v telesu ne proizvaja dovolj novih krvnih celic, zaradi česar primanjkuje vseh treh vrst krvnih celic: rdečih krvnih celic, belih krvnih celic in krvnih ploščic. To stanje lahko povzroči nenadzorovane krvavitve, večjo dovzetnost za okužbe in stalno utrujenost. Pojavi se lahko v kateri koli starosti, včasih brez znanega vzroka.

Hipofrakcionacija je metoda, ki se uporablja pri radioterapiji, pri kateri se celoten odmerek sevanja razdeli na večje odmerke, zdravljenje pa poteka redkeje kot pri običajni radioterapiji. Ta pristop zmanjša trajanje zdravljenja, kar lahko poveča udobnost in učinkovitost zdravljenja.

Polip je majhna, nenormalna rast tkiva, ki se razvije na sluznici nekega dela telesa, na primer materničnega vratu, debelega črevesa ali nosnega prehoda. Polipi so običajno benigni (nerakavi), včasih pa lahko postanejo maligni (rakavi). Njihova velikost, število in lokacija lahko vplivajo na način zdravljenja.

"Popolni odziv" se v zdravstvenem kontekstu običajno nanaša na popolno izginotje vseh zaznavnih znakov in simptomov bolezni, ki je pogosto posledica zdravljenja. Označuje pozitiven izid, pri katerem posameznik nima več znakov bolezni. Vendar pa ne zagotavlja, da je bolezen trajno ozdravljena. Gre za pomemben učinek, o katerem se poroča pri kliničnih preskušanjih in zdravljenju raka.

"Prednja resekcija" se nanaša na kirurški poseg, ki se običajno izvaja pri bolnikih z rakom danke ali debelega črevesa. Vključuje odstranitev prizadetega dela danke ali debelega črevesa in nato ponovno priključitev preostalih delov za ponovno vzpostavitev prebavne funkcije. Postopek vključuje občutljivo in zapleteno operacijo, katere cilj je ohraniti delovanje črevesja, hkrati pa odstraniti raka.

Presaditev matičnih celic, znana tudi kot presaditev kostnega mozga, je medicinski postopek, pri katerem se poškodovani ali oboleli kostni mozeg nadomesti z zdravimi matičnimi celicami. Te celice se lahko obnovijo v nov kostni mozeg, ki proizvaja normalne krvne celice. Ta postopek je lahko potreben pri zdravljenju nekaterih vrst raka, motenj krvi ali sindromov imunske pomanjkljivosti.

Preživetje brez napredovanja (PFS) je medicinski izraz, ki se v onkologiji uporablja za označevanje časa, v katerem bolnik med zdravljenjem in po njem živi z boleznijo, ki se ne poslabšuje. Je bistveno merilo pri ocenjevanju učinkovitosti novih zdravil ali metodologij za zdravljenje raka.

Protonska terapija je napredna vrsta obsevanja, pri kateri se za uničenje rakavih celic namesto običajnih rentgenskih žarkov uporabljajo visokoenergijski protonski žarki. Z natančnim usmerjanjem v tumorje protonska terapija zmanjšuje poškodbe zdravih tkiv in organov, kar lahko zmanjša neželene učinke in izboljša izide zdravljenja.

Psihoonkologija (iz psihologije in onkologije) se nanaša na psihološko oskrbo bolnikov z rakom in preživelih bolnikov (svetovanje o raku). Drug izraz je psihosocialna onkologija. Psihoonkologija je torej interdisciplinarna oblika psihoterapije ali klinične psihologije, ki se ukvarja s psihološkimi, socialnimi in socialno-pravnimi pogoji, posledicami in spremljajočimi simptomi raka. V praktičnem okviru oskrbe ali terapije je naloga psihoonkologa, da z različnimi tehnikami, na primer s krizno intervencijo ali intervencijami, usmerjenimi v vire, podpira bolnika pri spoprijemanju z boleznijo. Pri tem je cilj okrepiti bolnikovo usposobljenost za spoprijemanje z boleznijo. Psihoonkološko oskrbo je treba zagotoviti v vseh fazah bolezni, tj. med akutnim zdravljenjem, rehabilitacijo in tudi po uspešnem zdravljenju.

Izraz "psihosocialni" se nanaša na skupni vpliv psiholoških in socialnih dejavnikov na posameznikovo splošno počutje in delovanje. Zajema medsebojno vplivanje med duševnim ali čustvenim stanjem osebe (psihološkim) in različnimi vidiki njenega družbenega okolja, vključno z odnosi, kulturnim kontekstom in družbenimi vplivi. Psihosocialni pristop upošteva dinamično interakcijo med posameznikovimi notranjimi izkušnjami in zunanjimi družbenimi dejavniki, ki oblikujejo in vplivajo na njegovo duševno zdravje, vedenje in splošno kakovost življenja.